Veliko črnila je bilo že prelitega o Zakonu o malem delu. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter vlada, ga podpirata, upirajo se mu študenti, dijaki in sindikati, ostali o njem vedo bolj kot ne malo. Kaj je torej res in kaj ne?
Zakon o malem delu naj bi luč sveta ugledal 1. 1. 2012, a prej bo moral še v presojo ljudstva, ki se bo o njem izrekla na referendumu, 10. aprila 2011! Na pobudo Študentske organizacije Slovenije je bilo namreč zbranih okoli 47.000 podpisov, ki potrjujejo, da si ljudstvo želi odločati o temi, ki je za vlado že rešena. Malo delo predvideva, da si bodo na trgu malih delavcev konkurirali ne samo študentje in dijaki, kot do sedaj, ampak tudi brezposelni, upokojenci in tujci. Minister Svetlik državljane prepričuje, da bo ta zakon dober za vse. Ali mu gre verjeti?
Malo delo – malo denarja
Letni zaslužek, ki ga bo lahko mali delavec zaslužil, je 6.000 € bruto oz. 5.100 € neto. Sliši se veliko, vprašanje pa je, kakšen bo njegov realen zaslužek, glede na to, da lahko po zakonu dela 720 ur na leto. Preprost izračun pokaže, da bi moral mali delavec za to dobiti 8,33 € bruto na uro. Pa bodo delodajalci res pripravljeni plačati nekomu dobrih 8 € za delo na napotnico? Glede na to, da bo ljudi, ki bodo lahko delali na napotnice malih delavcev, ogromno, bodo urne postavke verjetno natanko 4 € bruto oz. približno 3,4 € neto, saj je to v Zakonu določena najnižja urna postavka. 3,4 € krat 720 ur pomeni 2.448 € in to je najverjetnejši realni letni zaslužek malega delavca, pri čemer moramo upoštevati, da delavec najverjetneje sploh ne bo mogel delati 720 ur, kjer bo konkurenca pri iskanju del ogromna. To pomeni, da bo njegov realni zaslužek lahko še nižji od 2.448 €. Peščica študentov si bo lahko s tem denarjem privoščila nekaj več, večina bo denar porabila za študij, ostali mali delavci pa bodo s tem zneskom daleč od zajamčene minimalne plače. Še posebej težak položaj se obeta mladim, ki že sedaj s povprečnimi dohodki težko pridejo do svojega stanovanja in si ustvarijo predpogoje za ureditev družinskega življenja.
Malo delo – malo delovne dobe
Vlada poudarja, da se malo delo šteje v pokojninsko dobo. Res je, za 60 minut opravljenega dela, se v pokojnino šteje 40 minut, kar pomeni, da bo mali delavec za eno leto pokojninske dobe, moral delati 3.132 ur, kar je skoraj 4,35 let malega dela. In koliko bo imel od tega pri pokojnini? Natanko 0 €.
Malo delo namesto dostojnih pokojnin
Malo delo se obeta tudi upokojencem. Zakon naj bi jim omogočil malo višji življenjski standard, brez da bi se jim kaj odvzelo. A upokojenci gotovo ne bodo opravljali malega dela zaradi kratkočasja, ampak zato, ker država ni sposobna poskrbeti za ustrezno raven pokojnin potrebnih za dostojno življenje. In z malim delom bodo upokojenci še dodatno polnili državno blagajno, ter skoraj desetino zaslužka plačevali za pokojnino, ki jim že tako in tako pripada za desetletja opravljenega dela. Ker jim država tega ne omogoči, bodo primorani delati tudi v pokoju, s tem pa bodo odvzemali prosta dela svojim otrokom in vnukom. Toliko o medgeneracijski solidarnosti.
Malo delo in anomalije z napotnicami ter delo na črno
Ker je mali delavec omejen na 720 dovoljenih ur na leto, bo najverjetneje za preostanek dela, ki ga ne bo mogel oddelati na svojo napotnico, prinesel napotnico od nekoga drugega ali pa delal na črno. Če jo je bilo sedaj pri študentih težko dobiti, jo pri milijonih upravičencev po novem ne bo. Vsi dedki in babice verjetno že ne bodo delali... Napotnica bo priročno kritje za delo na črno številnih in že do sedaj najbolj izkoriščanih delavcev.
Malo delo – manj rednih zaposlitev
Doslej so študenti, kljub dolgi dobi študija nekaterih, slej ko prej ostali brez statusa in s tem brez napotnic, po novem pa bodo lahko napotnico dobili praktično do smrti. Tako bodo mladi in tisti, ki so brezposelni, ali pa jih bodo delodajalci zaradi lastnih interesov prekvalificirali v male delavce, težko našli pot do redne zaposlitve in bodo ostali mali delavci, brez pravice do regresa, bolniške, porodniške, prevoza na delo itn.
Minister Svetlik je pozabil omeniti, da v kolikor brezposelni preko malega dela zasluži več kot 200 €, izgubi denarno nadomestilo in da po izkušnjah iz Nemčije 90% malih delavcev ostane v malem delu za vedno in se ne zaposli za nedoločen čas.
_____________________________
Z malim delom začetek spreminjanja delavske zakonodaje
Z zakonom o malem delu je vlada pod krinko urejanja študentskega dela začela spreminjati delovno zakonodajo. Preko malega dela bo vlada znižala standard redno zaposlenim (z novim zakonom o delovnih razmerjih, ki ga pripravlja vlada, bo redno zaposlenim vzela pravice do na primer plačanega odmora za malico, regresa za dopust...). Z malim delom in številnimi poceni malimi delavci naj bi se ustvarjal pritisk na redno zaposlene, na njihove pravice in plače.
