Katere so bistvene spremembe, ki jih prinaša pZMD? Kdo vse bo lahko opravljal malo delo? Ali je res, da bodo mali delavci nekatere prispevke plačevali dvakrat? Ali se mi bodo po morebitni uveljavitvi pZMD priznavale delovne izkušnje in tekla leta delovne dobe? ....
Najpogosteje zastavljena vprašanja o predlogu Zakona o malem delu (pZMD) in razlogih za demonstracije 19. 5. 2010
Katere so bistvene spremembe, ki jih prinaša pZMD;?
Mali delavec bo lahko delal največ 720 ur letno in niti ure več .
Število malih delavcev v podjetjih je omejeno;
št. zaposlenih v podjetju = *, max. št. opravljenih ur malega dela na mesec = #, preračunano št. malih delavcev na mesec s polnim delovnikom = §
* # §
do 10 360 2˙25
od 11do 30 720 4˙5
od 31 do 50 1080 6˙75
od 51 naprej 1440 9
pZMD prinaša tudi bistveno višje prispevke – za male delavce in za delodajalce ;
Prispevki delodajalca se s sedanjih 14 % dvignejo kar na 34˙9 %. Za delodajalca je to več kot 100 % povečanje prispevkov. V ta znesek niso vključena plačila obveznih zdravniških pregledov.
Mali delavec sam bo plačeval 14˙7 % dajatev – 100 zasluženih evrov je bruto znesek. Ko bomo odšteli prispevke, to znese le 85˙3 evre!
Vse naštete omejitve veljajo za vse male delavce in vse delodajalce (tudi nevladne organizacije – zavode, društva ...)
Kdo vse bo lahko opravljal malo delo?
Malo delo bodo za razliko od študentskega dela opravljale tudi druge družbene skupine – brezposelni, upokojenci, tujci. S tem bodo predlagano negotovo obliko zaposlitev razširili na skoraj 400.000 ljudi (pavšalna ocena - cca. 100.000 študentov, 100.000 brezposelnih in okrog 200.000 upokojencev, ki so delavno sposobni)
Ali je res, da bodo mali delavci nekatere prispevke plačevali dvakrat?
Drži, upravičenec (dijak/študent) bo moral plačevati prispevek za zdravstveno zavarovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini 5˙96 %, čeprav so po 14. in 15. členu ZZVZZ študenti in dijaki do 26. leta že zavarovani preko staršev!
Zdravstveno zavarovanje imajo urejeno tudi upokojenci in brezposelni, ki so prijavljeni na zavodu in prejemajo denarno nadomestilo. Kljub temu, da prenovljen predlog določa, da ima v tem primeru pri uveljavljanju pravic iz socialnih zavarovanj prednost zavarovalna polica, ki izhaja iz osnovnega statusa upravičenca, to v ničemer ne spreminja dejstva, da bodo navedeni upravičenci zdaj zdravstveno zavarovani na dveh različnih podlagah, kar je za njihovo zdravstveno varnost povsem nepotrebno.
Ali se mi bodo po morebitni uveljavitvi pZMD priznavale delovne izkušnje in tekla leta delovne dobe?
pZMD o priznavanju/beleženju izkušenj ne govori, torej na tem področju sprememb ne bo. Drži pa, da se bodo priznavale URE zavarovalne dobe, ki se upoštevajo pri izračunu pokojnine (1 ura malega dela = 1 ura zavarovalne dobe). Če bo mali delavec delal 4 polna leta (tj. čas študija), bo 'pridelal' 1 leto in pol delo zavarovalne dobe. Ob napovedanem podaljševanju delovne dobe (pokojninska reforma) to leto in pol ne bo nikomur veliko koristilo.
Ali drži, da bom po morebitni uveljavitvi pZMD po diplomi lažje dobil službo?
Ne, to ne drži. Če bo sprejet pZMD, bo mladi diplomant tudi po diplomi še vedno delal – kot mali delavec. O aktivni politiki zaposlovanja, subvencijah za prve zaposlitve pZMD ne govori!
Ali pZMD prinaša več štipendij?
Ta podatek zavaja! pZMD sicer res dviguje odstotek sredstev, zbranih od dajatev iz malega dela, namenjenih za štipendije, a pri tem ne ponuja niti enega korektnega izračuna, od česa (od kakšne osnove) se bodo ti prispevki sploh zbirali. Obstoječe analize študentskih servisov (MDDSZ svoje ni pripravilo!) kažejo, da bo panoga malega dela ob morebitnem sprejetju pZMD upadla za 78% glede na obstoječe študentsko delo. To pomeni, da bo denarja za štipendije dejansko manj, ne več!
Z vidika štipendijske politike je nesprejemljivo, da država tako neodgovorno ureja to življenjsko pomembno področje za študente in dijake. Nujna je vsaj približna ocena, kolikšen del štipendijskih sredstev naj bi predstavljale dajatve iz malega dela! Za katere štipendije se bodo namenjala sredstva? Kje in kdo bo to določil? Koliko od tega bo namenjeno za državne štipendije? Absurdno je tudi, da se namerava za administrativne naloge zavoda za zaposlovanje dodeliti skoraj enaka sredstva kot v rizični sklad!
Veliko se govori, da se bo s sprejetjem pZMD povečal nadzor nad študentskim/malim delom. Je to res? Kako?
Ta podatek ne drži. pZMD v kar nekaj členih močno birokratizira postopke opravljanja in posredovanja malega dela, kar bo nadzor še otežilo.
pZMD ne predvideva dodatnih oblik nadzora, prav tako ne uvaja enotne evidence vpisov, ki bi morala biti pogoj za opravljanje nadzora in preverjanje, kdo je pravzaprav upravičen do opravljanja malega dela. Nujno potrebna je evidenca vpisov na višje in visoke šole, pZMD pa govori zgolj o evidenci opravljenih ur malega dela, ki že obstaja v sedanji ureditvi.
Ena od zahtev se nanaša na več štipendij za dijake. Kaj se pravzaprav dogaja s štipendijami? Kako je z otroškimi dodatki?
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki ga je vlada RS že sprejela in poslala v proceduro v Državni zbor, predvideva:
- ukinitev državnih štipendij za vse dijake/študente do 18. leta;
- ukinitev otroških dodatkov za vse študente/dijake po 18. letu.
Država (spet) obljublja več in višje štipednije, a konkretnih številk (koliko bo štipendij) ne navaja. Pomembno je tudi poudariti, da so se do sedaj štipendije urejale v Zakonu o štipendiranju, sedaj se državne štipendije ureja z novim z zakonom (ZUPJS), zato večina javnosti s spremembami sploh ni seznanjena.
Zakaj se ena od zahtev nanaša na več študentskih postelj? Jih ni dovolj? Kaj je s stanovanji za mlade?
Kar dve tretjini študentov, ki študirajo na slovenskih fakultetah, ne bivata v kraju študija in si morata tako zagotoviti bivanje in prevoz v študijskih središčih. Ob tem se delež študentov, nastanjenih v študentskih domovih skozi zadnja leta nenehno znižuje, trenutno jih ima to pravico le 16˙4 %.
V Sloveniji kar 33.000 študentov živi v najetem stanovanju, brez subvencije. V Ljubljani ena petina mladih med 18. in 24. letom živi v neprimernih stanovanjskih razmerah. Mesečna subvencija za bivanje pri zasebnikih znaša zgolj 40 evrov, povprečno pa mora študent mesečno za najemnino odšteti 150 evrov (Dokument o celovitem socialnem položaju študenta v Sloveniji, 2010).
Ali je res, da je Slovenija prva v EU po odstotku 29 in 31 letnikov, ki še živijo pri starših?
Ta podatek drži! Slovenija ima najvišji odstotek mladih v Evropski uniji, ki pri 29. letih še vedno živijo pri starših, takih je kar 80 % (podatek Inštituta Republike Slovenije za socialno varnost).
Mladi v Sloveniji imajo izredno slabe možnosti za osamosvojitev od staršev. Cene stanovanj so izredno visoke, ugodnih kreditov in zaposlitev, ki bi omogočale dovolj velik prihodek pa ni. Zato je mladina v Slovenija obsojena na to, da dobro tretjino življenja preživi pri starših.
Demonstracije organizirajo študentske organizacije, ki netransparentno porabljajo svoj denar. Kam ta sploh gre?
Študentske organizacije v Sloveniji podpirajo delovanje več kot 350 nevladnih organizacij (klubov, zavodov, društev). Seznam teh organizacij najdeš tu: LINK. Poleg zagotavljanja sredstev za izvajanje vseh svojih programov skrbijo tudi za zastopanje interesov vseh študentov, čisto vsak študent v RS pa ima možnost aktivne vključitve v delovanje svojih organizacij.
Za razporejanje denarja študentskih organizacij se vsako leto sprejme letni proračun, ki ga potrjujejo študentski predstavniki. Proračuni so javno dostopni na spletnih straneh posameznih organizacij, npr. za ŠOU v Ljubljani: http://www.sou-lj.si/novo/index.php?option=com_content&task=view&id=1052&Itemid=220
ŠOU Maribor: http://www.soum.si/fileadmin/dokumenti/knjiznica_dokumentov/dokumenti/Ostalo/Financni_nacrt_2009.pdf
ŠOU Primorska: http://soup.si/soupdanes/financiranje
Zakaj študentske organizacije vsega svojega denarja raje kot za svoje dejavnosti ne namenijo socialno šibkim študentom?
Študentske organizacije je ustanovila država z namenom zagotavljanja obštudijskih dejavnosti. Kljub temu imajo vse večje organizacije in klubi svoje dobrodelne organizacije, med katerimi sta najbolj poznani Fundacija Študentski tolar in Solidarnostni sklad, ki zagotavljajo sredstva za socialno ogrožene študente. Financirajo se tudi dejavnost ogroženih skupin kot so Društvo študentov invalidov Slovenije in Klub študentskih družin Slovenije.
Organizacije počnejo to v skladu s svojim poslanstvom in razpoložljivimi sredstvi, pričakovati, da bodo študentske organizacije s svojim proračunom sistematično rešile socialni položaj študentov in širše družbe, česar s svojim proračunom ne zmore država, je – nerealno. Prelagati odgovornost vodenja države na študente – pa nepošteno!
Kakšne plače prejemajo študentski funkcionarji?
Študentski predstavniki (ne študentski funkcionarji!) za svoje delo ne prejemajo plače, ampak študentski honorar.
Na primeru največje študentske organizacije, ŠOU v Ljubljani velja: Maksimalne višine študentskih honorarjev in sejnin v ŠOU v Ljubljani so določene v 33. členu Pravilnika o finančnem poslovanju ŠOU v Ljubljani (objavljen je na spletnih straneh ŠOU v Ljubljani, www.sou-lj.si ). Predsednik ŠOU v Ljubljani tako lahko v skladu z omenjenim pravilnikom prejme mesečno študentski honorar v znesku največ 650 evrov, študentski ministri pa največ 520 evrov. Vodja katerega koli projekta v ŠOU v Ljubljani lahko prejme honorar v višini največ 390 evrov, sodelavec pri projektu pa največ 325 evrov na mesec. Ob povprečno 40 urah dela na teden to pomeni, da predsednik ŠOU v Ljubljani zasluži 4˙07 evre na uro, študentski minister pa 3˙25 evre na uro. Omenjene urne postavke pričajo o dejanski višini plačil izvoljenih študentskih predstavnikov in so popolnoma primerljive z običajnim plačilom študentskega dela.
Zakaj se med zahtevami pojavljajo tudi brezposleni, upokojenci in zaposleni?
pZMD in druge spremembe na področju socialne zakonodaje (pokojninska reforma, trg dela ...) se dotikajo nas vseh. Dijaki in študenti bomo nekoč tudi zaposleni, plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, leta delovne dobe vpliva na nas že danes, brezposelnost, neplačevanje prispevkov, slab socialni položaj pa so vse prepogosto stvarnost naših družin, staršev in starih staršev.
Mladi želimo državo, ki bo zagotavljala človeka vredno življenje, dostojno platformo za razvoj vsakega posameznika, od dijaka do brezposelnega, od študenta do upokojenca. Zato gremo na demonstracije – skupaj in za vse!
Zakaj demonstracije?
Demonstracije so skrajni ukrep v katerega smo primorani, potem, ko vladna stran ni bila pripravljena prisluhniti študentskim predlogom in razviti vzdržne mladinske politike. Namesto tega se vladna stran loteva “reševanja” problematike na način, ki situacijo še bolj zaostruje in bo v končni fazi privedlo do elitizacije visokega šolstva. Uprimo se skupaj!
