Zakon o malem delu je bil pripravljen brez nobene strokovne razprave in doseženega kompromisa s študenti, upokojenci in delavci. Javnost je do tega brezbrižna oz. na podlagi informacij medijev, ki bolj ko ne povzemajo pogled vlade na dotično problematiko, zakon podpira. Ostro nasprotovanje sindikatov temu zakonu daje grenak priokus »plemenitemu« namenu vlade, da izboljša socialni položaj študentov in brezposelnih.
Zakon naj bi luč sveta ugledal 1. 1. 2012, a prej bo moral še v presojo ljudstva, ki se bo o njem izreklo na referendumu 10. 4. 2011. Malo delo predvideva, da si bodo na trgu malih delavcev konkurirali ne samo študentje in dijaki, kot do sedaj, ampak tudi brezposelni, upokojenci in tujci. Minister Svetlik državljane prepričuje, da bo ta zakon dober za vse. Ali mu gre verjeti?
1. Zakon o malem delu uvaja novo obliko dela, ki lahko nadomesti redne zaposlitve, predvsem pa ne omogoča rednih zaposlitev za mlade brezposelne. Delodajalec bo lahko lažje pridobival in odpuščal delavce brez posledic.
2. Malo delo ne zagotavlja pravic iz dela, ki izhajajo iz rednega delovnega razmerja (bolniško nadomestilo, malica, regres, dodatek za prevoz, porodniški dopust…).
3. Upokojenec mora imeti dostojno pokojnino, da lahko preživi. Pokojnine morajo biti dovolj visoke za normalno življenje. Smiselno je, da se ustanovi oblika dela za upokojence, ki pa ni enaka študentskemu delu ali delu za brezposelne, predvsem pa naj bo to dodatek k pokojnini inne nadomestilo za prenizko pokojnino.
4. V Nemčiji in Avstriji uveljavitev malega dela ni prinesla pričakovanega prehoda v redno delovno razmerje. Povprečno so posamezniki, ki so opravljalo malo delo, redno zaposlitev našlišele po 5 letih malega dela.
5. Malo delo je neprijazno in diskriminatorno predvsem do žensk, ki že tako težje najdejo redno zaposljive. Rojevanje otrok je en vidik, ki lahko negativno vpliva na zaposlovanje žensk. Drugi pa so dejstva, da je več priložnostnih del v panogah, kjer deluje več žensk kot moških (na primer hotelirstvo, gostinstvo, čiščenje in podobno). Z malim delom bo tako še težje najti redno zaposlitev v teh področjih.
6. Brezposelni imajo z obliko malega dela manjše možnosti za redno zaposlitev, ker delodajalci rajše najamejo fleksibilno delovno silo. V kolikor pa bodo brezposelni delali preko malega dela za več kot 200 € mesečno, lahko celo izgubijo pravico do denarnega nadomestila. Malo delo ni rešitev za več delovnih mest.
7. Mladi so v družbi že tako v nezavidljivem položaju. Število upokojenih generacij je vedno višje, število delovno aktivnih generacij pa vedno nižje. Breme tega bodo nosili predvsem mladi. Ti pa za uspešno medgeneracijsko reševanje težav, predvsem pri pokojninski reformipotrebujejo redne zaposlitve. Brez rednih zaposlitev se mladi ne morejo osamosvojiti, prav tako pa ne dobijo nikakršnih kreditov za načrtovanje družine ali nakup stanovanja.
8. Socialno ogroženim študentom malo delo omejuje dostopnost do študija, predvsem glede na omejitve, ki jih malo delo prinaša ter obenem v enak položaj postavlja študente, dijake, brezposelne in upokojence. Ponudba dela bo v univerzitetnih središčih ostala približno enaka, kar pomeni ob večji konkurenci težji položaj predvsem za študente, ki imajoneprilagodljive urnike ter hkrati neurejene socialne transferje.
9. Prakse iz tujine kažejo, da kar 90% ljudi, ki delo preko malega dela živi pod pragom revščine. Malo delo torej ni dolgoročno zagotovilo za izboljšanje stanja v državni blagajni in predvsem ni nikakršno zagotovilo, da bodo mladi na boljšem.
10. Malo delo spodbuja delo na črno. V Sloveniji imamo slab nadzor že nad študentskim delom, prav takšen pa bo tudi v primeru malega dela. Delodajalci bodo imeli napotnico za delo za dve uri za primer inšpekcije, v ostalem času bodo lahko špekulirali in na ta način delovali na črno. Pri študentskem delu je bilo to mogoče samo pri študentski populaciji, z malim delom pa je takšnih okrog 800000 naslovnikov (študentje, dijaki, brezposelni in upokojenci).
