Osnovna logika sistema malega dela je dobra, a izvedba je zapletena in ne povsem domišljena, zato bodo pričakovani učinki izostali, meni ekonomist Janez Šušteršič, meni profesor na Univerzi na Primorskem in nekdanji direktor Urada za makroekonomske analize. Po njegovem mnenju malo delo ne bo vplivalo na količino rednega zaposlovanja. Zaradi omejitev bo škodilo zlasti malim podjetjem in študentom, povečati pa se utegne tudi količina dela na črno.
Malo delo prinaša omejitve in dodatna administrativna bremena za podjetja
V podjetju bo lahko npr. študent/brezposelni delal neprekinjeno 720 ur (ostali 60 ur mesečno), to pomeni 90 delovnih dni oz. 4 mesece. Podjetje bo študenta/brezposelnega ravno usposobilo za delo, potem pa bo moral isti študent/brezposelni podjetje zaradi porabe ur zapustiti, nadomestil pa ga bo drug mali delavec.
Podjetja bodo morala z vidika obračuna in plačevanja dela obravnavati kot normalno zaposlitev. Podjetja bodo imela za 30 mio € dodatnih stroškov letno za dodatna administrativna bremena, čeprav jih večina nima resursov za tako obsežno administracijo. 96,6% slovenskih podjetij je manjših od 10 zaposlenih, v povprečju s 3 zaposlenimi in ne bodo zmogla režije in kompleksnih nalog, ki jih podjetjem nalaga Zakon o malem delu.
Zaradi omejitev, podražitve dela, zapletenih postopkov najema in nefleksibilnosti se bodo podjetja zagotovo v večji meri posluževala drugih cenejših, pol legalnih oz. nelegalnih oblik dela, kot se jih danes v sistemu študentskega dela, ki zaradi ne-omejitev in enakih možnosti za vsako podjetje in vsakega upravičenca ne pomeni nelojalne konkurence.
Delo na črno se bo povečalo iz dveh naslovov: več bo možnosti posojanja napotnic (več upravičencev, več napotnic) in napotnica bo ob vsakem trenutku ustrezno kritje ob prihodu inšpektorja, saj bosta delavec in podjetje trdila, da se je začelo z delom šele malo pred prohodom inšpektorja. Inšpektorju bo nasprotno (da delavec dela preko dovoljenega obsega ur) nemogoče dokazati. Tudi nadzor nad malim delom bo še težji, saj bo obseg upravičencev do malega dela bistveno večji. Inšpektorat RS za delo pa je v letu 2009 ob več kot 1 milijon izdanih napotnicah ugotovil le 9 primerov posojanja napotnic.
Malo delo bo bistveno povečalo obseg dela v negotovih oblikah zaposlitve. Dovolj je pogledati samo Nemčijo, ki je že pred časom uvedla malo delo. Od leta 2000 se je samo število zaposlitev s polnim delovnim časom in obveznim socialnim zavarovanjem znižalo za 1,6 milijona, delež malih del pa se je od leta 1995 skoraj potrojil. Stvari tukaj so povsem jasne: opekli se ne bodo samo študentje za čas študija, ampak za vse življenje tisti, ki že imajo družine, vzdržujejo svoja gospodinjstva, šolajoče otroke, plačujejo najemnine, zavarovanja za avtomobile, položnice, kredite…Dodatne stroške in komplikacije pa lahko pričakujejo tudi podjetja.
