Prostovoljno zdravstveno zavarovanje
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje izvajajo na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (zakon) zavarovalnice: AdriaticSlovenica d.d., Triglav, zdravstvena zavarovalnica d.d. in Vzajemna zdravstvena zavarovalnica d.v.z. .
Prostovoljna zdravstvena zavarovanja delimo na:
- prostovoljna zavarovanja za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti (storitve iz 2. do 6. točke 23. člena zakona) - dopolnilna zdravstvena zavarovanja in
- prostovoljna zavarovanja za večji obseg pravic ali za višji standard storitev, kot je to določeno v obveznem zavarovanju, in za dodatne pravice, ki niso zajete v obveznem zavarovanju - dodatna oz. nadstandardna zdravstvena zavarovanja.
Za prostovoljna zdravstvena zavarovanja se odločamo sami, vendar priporočamo, da se v primeru, da ste starejši od 18 let in ste že zaključili šolanje, zavarujete za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti.
Več na: www.zzzs.si
Obvezno zdravstveno zavarovanje
Obvezno zdravstveno zavarovanje izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Zavod), ki je na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: zakon) začel z delom 1. marca 1992. Obvezno zdravstveno zavarovanje se izvaja po načelih socialne pravičnosti in solidarnosti med zdravimi in bolnimi, starimi in mladimi, bogatimi in revnimi.
Zdravstveno zavarovanje je v Republiki Sloveniji (RS) obvezno za vse državljane RS s stalnim prebivališčem v RS, plačilo predpisanega prispevka pa je vezano na vir, ki zavarovancu zagotavlja osnovno socialno varnost (zaposlitev, pokojnina, samostojna dejavnost, invalidnine, lastna sredstva, družbene pomoči). V primeru, da slovenski državljan nima nobene podlage za zavarovanje, nikogar, ki bi ga bil dolžan preživljati, niti nobenih lastnih sredstev, ga mora zavarovati občina, kjer stalno prebiva. Obvezno zdravstveno zavarovanje omogoča zavarovanim osebam uveljavljanje pravic do zdravstvenih storitev, zdravil, medicinsko-tehničnih pripomočkov ter do denarnih nadomestil, kot so nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela, pogrebnine in posmrtnine ter povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev.
Zdravstvene storitve na podlagi veljavne slovenske kartice zdravstvenega zavarovanja opravi osebni zdravnik s svojimi sodelavci, po potrebi pa tudi specialisti v ambulantah in bolnišnicah, zdraviliščih ter klinikah in inštitutih. Nekatere storitve plača Zavod v celoti, za druge pa je treba doplačati razliko do polne vrednosti storitev iz lastnih sredstev ali iz svojega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Ne glede na to 1. točka 23. člena zakona določa, da v nekaterih primerih in za nekatere zavarovane osebe obvezno zdravstveno zavarovanje krije v celoti polno vrednost zdravstvenih storitev.
Prav tako obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi 25. člena zakona zagotavlja socialno ogroženim zavarovanim osebam, med katere poleg prejemnike družbenih pomoči štejemo tudi najtežje invalide in osebe, ki so starejše od 75 let, pravico do nujnega zdravljenja brez doplačil ali prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, torej v celoti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Študent s statusom
Skladno z Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je lahko otrok obvezno zdravstveno zavarovan kot družinski član preko svojih staršev do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta, če ni sam zavarovanec, po tej starosti pa le, če se šola in sicer do konca rednega šolanja. Zavezanec za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje je delodajalec starša, preko katerega se otrok vključuje v obvezno zdravstveno zavarovanje. Za vključitev v zavarovanje so potrebne naslednje listine:
- izpolnjen obrazec MDČ;
- za otroke, ki prvič vstopajo v obvezno zdravstveno zavarovanje izpis iz rojstne matične knjige;
- potrdilo o šolanju za otroke starejše od 18. let.
Več na: www.zzzs.si/zzzs/internet
Študent brez statusa
Če študent prekine študij in torej dobi status pavzerja, ne more več biti zavarovan kot vzdrževan družinski član. Tako obvezno kot dodatno zdravstveno zavarovanje si mora urediti sam.
Starši in študentje. Odslej dobro preverite, kdaj se izteče študentski status. Študentje oz. dijaki morajo v roku enega meseca skleniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, če ne želijo, da za njih velja trimesečna čakalna doba.
Nezgodno zavarovanje študentov
Zavarujejo se lahko študenti z veljavnim statusom študenta. Izredni študenti, ki so redno zaposleni, se po teh pogojih ne morejo zavarovati.
Zavarovanje velja celo študijsko leto, tudi med počitnicami. Zavarovalno jamstvo za posameznika prične ob 24. uri tistega dne, ko je plačana premija, vendar ne pred uradnim začetkom novega študijskega leta in preneha zadnji dan počitnic.
Zavarovanje krije vse vrste nezgod ne glede na to, kje in kdaj se zavarovanemu študentu pripetijo: na fakulteti, na poti na fakulteto in povratku domov, v parkih, na igrišču, med počitnicami, doma ali v tujini. Nezgodno zavarovanje je mogoče skleniti za naslednje nevarnosti:
- invalidnost zaradi nezgode,
- izgubo življenja zaradi nezgode,
- izgubo življenja zaradi bolezni,
- dnevno nadomestilo za bolnišnične dni zaradi nezgode,
- dnevno nadomestilo zaradi nezgode.
