Ta spletna stran uporablja piškotke. Z brskanjem po strani se strinjate z našo izjavo o Piškotkih. Sprejmi in zapri

Študentske družine

Si se znašel v vlogi mladega očeta oziroma mamice in si še študent/-ka?

Veliko informacij prejmeš na naslednjem spletnem naslovu, od koder smo zbrali nekaj informacij, ki jih podajamo v nadaljevanju.

Dodatno študijsko leto

»Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka.« (70. člen Zakona o visokem šolstvu) V praksi to pomeni, da lahko mamica študentka ali dvakrat ponavlja ali podaljša absolventski staž za eno leto več kot ostali študenti, saj Zakon ne določa, kdaj mora mamica pravico do dodatnega študijskega leta izkoristiti. Opozoriti velja, da Statut Univerze v Ljubljani ne govori o dodatnem študijskem letu, temveč o mirovanju statusa študenta, kar ni popolnoma isto.

Pomoč ob rojstvu otroka

Pravico do te pomoči ima vsak otrok, katerega mati ali oče imata stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Gre za enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca, namesto denarja pa se lahko o dločite tudi za zavitek z opremo za otroka.

Za pridobitev opreme potrebujete potrdilo ginekologa o predvidenem datumu poroda, fotokopije osebne izkaznice oz. potnega lista, davčne številke, EMŠO in bančne kartice. Vlogo za pridobitev opreme za novorojenca (obrazec DP-2) morate vložiti 60 dni pred porodom oz. do 90 dni po njem na Centru za socialno delo (CSD) v občini stalnega bivališča.

 

PREŽIVNINSKA OBVEZNOST

Da bi kot študent starš lahko na centru za socialno delo zaprosil za republiške denarne pomoči, ki so naštete v nadaljevanju, si moraš najprej urediti preživljanje zase s strani svojih staršev (če si mlajši/-a od 26 let) in preživljanje svojega otroka s strani njegovega očeta/matere, če niste prijavljeni kot dvostarševska družina. Preživninska obveznost izhaja iz starševske pravice, ki zagotavlja otroku, da ga starši preživljajo do njegovega 18. leta, če pa se redo šola, ga morajo starši preživljati do 26. leta. In ker morajo po zakonu najprej starši preživljati otroka, šele če starši otroku ne morejo zagotoviti dovolj sredstev za preživljanje, je le-ta upravičen do pomoči s strani države. Novi zakon je stopil v veljavo 1. maja 2004. Dogovor o preživnini zase (če si starejši od 18 let in mlajši od 26 let), lahko skleneš skupaj s starši pri notarju; če ste glede zneska preživnine sporazumni. Če pa nastane glede zneska spor, moraš pri pristojnem okrožnem sodišču vložiti tožbo za preživnino. Glede preživnine za svojega otroka pa se pri notarju ne boš mogel dogovoriti (ker tvoj otrok še nima 18 let), zato moraš za določitev preživnine svojega otroka vložiti (enako kakor zase) tožbo za določitev preživnine pri pristojnem sodišču.
Ko dobiš na sodišču potrdilo, da je postopek sprožen, odneseš to potrdilo na center za socialno delo, kjer to potrdilo upoštevajo kot dokaz, da preživnine še ne prejemaš in zato je tvoja pomoč toliko višja. Ko je preživnina enkrat določena, se ti le-ta upošteva kot dohodek in tako je znesek državne pomoči enak maksimalnemu znesku, zmanjšanemu za dohodke (kamor spada tudi preživnina).

Starševski dodatek

Straševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka le-ti niso upravičeni do starševskega nadomestila (povedano “zelo po domače”: zaposleni starši imajo porodniški dopusti in prejemajo porodniško nadomestilo plače, nezaposleni, torej tudi študenti, so upravičeni do starševskega dodatka).
Izplačuje se 12 mesecev od dneva otrokovega rojstva. Pravico lahko mati uveljavlja 30 dni pred predvidenim datumom poroda, najkasneje pa 30 dni po porodu (sicer za tisti mesec izgubi pravico nadomestila).
Izplačevanje se začne, ko na CSD pošljete otrokov rojstni list. Vse ostale priloge sovpadajo s tistimi, ki ste jih vložili za pridobitev opreme za novorojenca. Na CSD povprašaj ali je potrebno ta dokazila prinesti znova ali lahko uporabijo že pridobljena.

Otroški dodatek

Ta dodatek predstavlja dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, njegova višina pa je odvisna od dohodka družine (kot dohodek se šteje tudi preživnina). Osnovni pogoj za pridobitev pravice do otroškega dodatka je državljanstvo Republike Slovenije (ali izpolnjevanje pogoja vzajemnosti), kar v praksi pomeni, da je to ena najbolj univerzalnih pravic pri nas – v stilu »en otrok, en dodatek.«
Z izpolnjenim obrazcem za otroški dodatek, ki ga lahko kupite v vsaki papirnici, pojdite na CSD v občini stalnega bivališča otroka. Vendar ne odlašajte – če pravico uveljavite v roku 90 dni po otrokovem rojstvu, boste otroški dodatek prejemali od otrokovega rojstva, če boste ta rok zamudili, se vam bo pravica priznala s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
In ne pozabite, da je potrebno vlogo vsako leto obnoviti, tj. vložiti je treba novo vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka, in sicer v mesecu, v katerem se izteče pravica do otroškega dodatka.

Dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo

Ta pomoč je namenjena kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi varstva in nege otroka, ki je hudo bolan, telesno prizadet, ali z motnjami v telesnem in dušebnem razvoju.
Za dodatek (in dodatne informacije) zaprosite na centru za socialno delo v občini stalnega prebivališča.

Denarna socialna pomoč

Zakon o socialnem varstvu (ZSV):

  • 3. člen: Pravice iz socialnega varstva po tem zakonu obsegajo storitve in ukrepe, namenjene preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva ter denarno socialno pomoč, namenjeno tistim posameznikom, ki si sami materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati.
  • 9. člen: Država skrbi za preprecevanje socialno varstvene ogroženosti, zlasti tako, da s sistemskimi ukrepi na podrocju davčne politike, zaposlovanja in dela, štipendijske politike, stanovanjske politike, družinske politike, zdravstva, vzgoje in izobraževanja in na drugih področjih vpliva na socialni položaj prebivalcev kakor tudi na razvoj demografsko ogroženih obmocij. Ukrepe iz prejšnjega odstavka določijo področni zakoni. Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki zase in za svoje družinske člane ne morejo zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ne morejo vplivati. Med takšne razloge spada tudi redni (dodiplomski) študij.

Višina denarne socialne pomoči za družino se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki po tem zakonu pripadajo posameznim družinskim članom, in seštevkom lastnih dohodkov, ki se ugotovijo, kot to določa zakon.
Minimalni dohodek za posameznega člana se v razmerju do osnovnega zneska določi po naslednjih merilih:

  • prva odrasla oseba v družini 1;
  • vsak naslednji družinski član 0,7;
  • otrok do 18 let oz. starejši od 18 let, a se redo šola 0,3.

Višina minimalnega dohodka za enostarševsko družino se poveča za 30% osnovnega zneska minimalnega dohodka. V lastni dohodek se štejejo: preživnine, dediščine, darila, dohodki, prejemki, ki so viri dohodnine ter vsi drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, in sicer v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve vloge.

Denarna socialna pomoč se izplačuje enkrat mesečno, prvič pa se dodeli največ za tri mesece. Po izteku te dobe je treba zanjo ponovno zaprositi, če se okoliščine niso spremenile. Ponovno se lahko dodeli za največ šest mesecev.

Več o denarni socialni pomoči si lahko peberete tukaj. Na tej strani lahko dobite tudi obrazce za uveljavljanje DSP.

Vrtec

Na podlagi 32. člena Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, št. 12/96) ter 4. in 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 26/01) so »… starši, ki prejemajo denarni dodatek po predpisih o socialnem varstvu, plačila oproščeni.«

Oprema za novorojenca (http://www.kanalmladih.com/)

Starši lahko v otrokovem imenu izberejo pomoč v obliki zavitka z opremo za otroka ali pa denarno pomoč v protivrednosti zavitka.

Prošnjo skupaj s potrdiloma:

  • o stalnem bivališču matere v RS;
  • o predvidenem datumu poroda oddajte priporočeno po pošti ali osebno na Centru za socialno delo v občini stalnega bivališča matere. Pravico uveljavlja oče, če mati nima stalnega prebivališča v RS.

Rok za oddajo je od 60 dni pred predvidenim datumom poroda do treh mesecev po rojstvu.

Bivanje v študentskem domu

Kot študent/ka z otrokom imaš določene ugodnosti pri sprejemu in bivanju v študentskem domu (ŠD):

  • pri obravnavi prošnje za sprejem v ŠD se ne upošteva materialni položaj staršev prosilca/ke;
  • pri sprejemu v ŠD se študentki materi ali študentu očetu, ki bo imel/a med študijem otroka pri sebi, k skupnemu številu točk prišteje še 100 točk;
  • ne glede na rok za oddajo prošenj za sprejem v ŠD lahko za sprejem v ŠD zaprosi študentska družina, če je bil otrok rojen po tem roku (prav tako tudi zaradi kakšnih drugih dejavnikov, ki vplivajo na socialni položaj družine in so se zgodili po tem roku);
  • študentske družine so nastanjene v apartmajih, katerih število je omejeno;
  • v skladu z dodatnim študijskim letom ima študentka mati pravico do podaljšanja bivanja v ŠD zaradi materinstva (eno leto ne glede na število otrok).

Boni za prehrano

Vsaka študentska družina je upravičena do nakupa petih (5) dodatnih bonov na mesec za vsakega otroka. Če ima družina 2 otroka, je upravičena do nakupa desetih (10) dodatnih bonov in tako naprej.

Potrdilo dvignete na Študentski organizaciji. S tem potrdilom pa lahko tudi v restavraciji naročite za vsakega otroka dodatno kosilo.

Leto pokojninske dobe

Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je država dolžna plačevati prispevek za obvezno pokojninsko zavarovanje od zneska minimalne plače za enega od staršev, ki skrbi za novorojenega otroka v prvem letu njegovega življenja, če:

  • ta roditelj ni obvezno pokojninsko zavarovan po drugi pravni osnovi;
  • ima stalno prebivališče v Sloveniji;
  • je otrok slovenski državljan.

Trenutno Republika Slovenija plačuje prispevke avtomatično vsem, ki so upravičeni do starševskega dodatka (vsem materam, ki so slovenske državljanke in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ki nimajo pravice do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta ali drugega nadomestila plače, na podlagi pisnega dogovora z materjo pa tudi očetom po 105 dneh, če izpolnjujejo iste pogoje kot mati).
 

Kako do te pravice?
Prošnja za uveljavitev te pravice se odda na območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na obrazcu Zahteva za ugotovitev pokojninske dobe , ki ga dobite na Zavodu. Obrazcu je potrebno priložiti potrdilo upravne enote o otrokovih rojstnih podatkih (vključno z njegovo EMŠO ter podatki o starših), potrdilo o otrokovem državljanstvu in otrokovem stalnem prebivališču v Republiki Sloveniji v prvem letu njegove starosti. Upravna enota potrdila izda na že pripravljenih obrazcih. Na Zavod je treba prinesti tudi delovno knjižico, kamor vam vpišejo zavarovalno dobo.

 

DŠB BOŽIČEK

Da bodo božični prazniki za mlade družine še lepši, ekipa Društva študentov Brežice vaše malčke obdaruje. V začetku decembra objavimo razips za vse študentske družine, ki se lahko prijavijo na projekt, proti koncu meseca pa vaše otroke obdari pravi Božiček.